Prvi predstavniki naše vrste so se po Zemlji sprehajali pred približno 250 000 leti, današnjo podobo pa je dosegel šele okoli leta 10 000 pred našim štetjem. Dolgo časa je človek deloval lokalno torej na manjšem območju njegovega prebivališča. Vpliv im nožnost potovnaja po celem planetu pa se je pojavila šele po industrijski revoluciji. Zaradi hitrega razvoja tehnologije in znanosti po tej, ima zdaj, zaradi jederskega orožja, človek možnost da celotno človeško raso izbriše preprosto s pritiskom na gumb.
O samem nastanku človeka kot ga poznamo danes pa se sicer sprašujemo že od nekdaj. Teorije so zelo različne; kitajsko izročilo pravi, da je svet nastal iz bitja Pandu, človek pa da se je razvil iz njegovih bolh. Maji so trdili, da se je človek razvil iz koruze. Vzhodnoazijske dežele so verjele, da človek izvira iz kozmičnega jajca. Krščanska cerkev v osnovi trdi, da je človeka ustvaril bog.
Najbolj utemeljena, in v modernem svetu najbolj sprejeta pa je teorija, da se je človek razvil iz opice. Teorijo o evoluciji je postavil Charles Darwin, ki je domneval, da so bile pred sedanjim človekom tudi njegove predhodne vrste, ki so bile tekom zgodovine vedno bolj podobne sodobnemu človeku. Delil jih je na pet ključnih stopenj razvoja; avstralopitek, spretni človek ali homo habilis, pokončni človek ali homo erektus, neandertalec in misleči človek oziroma homo sapiens. (Gradivo: Razvoj človeka: 2018)