Klimatska sprememba je jasen izziv našega časa.
Povprečna svetovna temperatura med letoma 2015 in 2019 je bila kar za 1,1 stopinje Celzija višja od povprečne temperature iz predindustrijske revolucije, torej med leti 1850 in 1900. Prav tako se je v teh letih v primerjavi s povprečno temperaturo v obdobju 2011 do 2015 le-ta dvignila za 0,2° C.
Med leti 2015 in 2019 smo doživeli tudi najhujše vročinske valove in zelo visoke povprečne temperature. V teh letih so bile zabeležene najmanjše količine Arktičnega ledu. Velikost le-tega je med leti 1978 in 2018 padala po 12 % na desetletje. Julij 2019 je bil globalno najtoplejši mesec od začetka merjenja, posledice visokih temperatur pa so se pokazale predvsem v avgustu 2019, ki so ga zaznamovali številni požari v Amazonskem deževnem pragozdu. Število ljudi,ki so izpostavljeni vročinskim valovom in zaradi njih v potencialni nevarnosti se je povzpela na kar 125 milijonov Zemljanov.
Nivo ogljikovega dioksida (CO2) v zraku se je v primerjavi z obdobjem pred industrijsko revolucijo dvignil kar za 146 %, nivo metana (CH4) se je dvignil za 257 %, nivo didušikovega oksida (N2O) pa za 122 %.
Kljub hitremu razvoju obnovljivih virov energije, se ljudje še vedno večinoma zanašamo na fosilna goriva.
S takim tempom naj bi se do leta 2100 povprečna svetovna temperatura dvignila za 2,9° do 3,4° C. (World Meteorological Organization, 2019)
