Zemlja kroži okoli Sonca po navidezni tirnici v obliki elipse s povprečno hitrostjo 30km/s. Za celotno pot okrog Sonca potrebuje eno koledarsko leto oziroma točno 365 dni, 5 ur, 48 minut in 4 sekunde. Ker krožnica, po kateri potuje, ni krog, ampak elipsa, je Zemlja enkrat bližje Soncu, drugič pa je od njega bolj oddaljena. Neposredni posledici Zemljinega kroženja okoli Sonca sta menjavanje letnih časov ter različna dolžina dneva in noči med letom. Severna polobla je najbolj nagnjena k Soncu 21. junija, ko sončni žarki padajo pravokotno na severni povratnik (23,5 stopinj severne geografske širine). Ta dan se imenuje poletni sončev obrat ali poletni solsticij in pomeni začetek poletja na severni polobli oziroma začetek zime na južni polobli.
21. decembra pa padajo sončni žarki pravokotno na južni povratnik (23,5 stopinj
južne geografske širine). Ta dan se imenuje zimski sončev obrat ali zimski solsticij in pomeni začetek zime na severni polobli in nasprotno začetek poletja na južni polobli. Sončni žarki padajo pravokotno na ekvator dvakrat na leto: 21. marca in 23.
septembra. Tedaj sta dan in noč enako dolga, zato jima pravimo
pomladno in jesensko enakonočje.
