Stari Grki so imeli velik vpliv na raziskovanje Zemlje in vesolja. Starogrški filozofi so bili namreč že pred začetkom našega štetja mnenja, da je Zemlja okrogla. Eratostenes pa je že leta 250 pred našim štetjem določil, da je obseg Zemlje 40 300 kilometrov (danes vemo, da meri obseg 40 075 km – (National Geographic)), njen premer pa 12 900 kilometrov (za katerega zdaj vemo, da meri 12 742 km), torej so že za časa Stare Grčije presenetljivo natančno poznali velikost Zemlje.
Zemlja opravi v 365,25 dneh 100 milijonov dolgo pot okoli Sonca. Pri tej poti je povprečna oddaljenost od Sonca 149,5 milijonov kilometrov, vendar pa se zaradi elipsaste oblike poti Zemlje okoli Sonca ta razdalja spreminja za približno 5 milijonov kilometrov. Za letne čase in trajanje dneva in noči pa je pomembna nagnjenost Zemljine osi za 23, 5° in njeno obračanje okoli osi, ki traja 24 ur.
Geologi ocenjujejo starost našega planeta na 4,5 milijard let, zato so njegovi začetki oviti v temo. Tako kot se krešejo mnenja glede tega kako je planet nastal se krešejo tudi mnenja kdaj. Leta 1650 je na primer nadškof James Ussher določil, da je Zemlja nastala v nedeljo, 23. 10. 4004 pred našim štetjem ob devetih. Ta datum je v krščanstvu za dejstvo veljal kar tri stoletja, vendar so ga potem znanstveniki večkrat ovrgli. (Beiser, 1962)