Odprto pismo 2

PISMO – V VEDNOST; Poziv k rešitvi napada z energijo po uradni dolžnosti (od 18. april 2006 brez dneva prekinitve)

8. februar 2014 ob 23:33

(Posredovano – mediji, Vlada, Predsednik RS, ministrstva, stranke – 10.2.2014)

Če si kdo misli, da se počutim neumno ali da se bojim zaradi vsega, kar pišem … ne počutim se neumno predvsem zaradi tega, ker znam oceniti, kaj sem dobila in kaj bi kdo drug na mojem mestu uspel »pod tem« narediti. Podala sem še eno ovadbo in ovadila nekaj ljudi, ki so na svojem področju dela zašli v sodelovanje pri kriminalu in šikaniranje, pritiske, ponavljanje nekaj kar se je za nazaj skušalo izbrisati, najbolj pa zaradi besed na dvorišču (danes sem zaradi tega dvorišča, morala skozi zadnja vrata … bil pa je pločnik), … da bi bilo dobro, da se za hčer ubijem … »kako pa mislim, da bodo rešili« … pa … To bi morali sami prej razmišljati, da bodo reševali brez ubijanja, ko niso imeli privolitve! Samo zaradi pojasnjevanja pišem, da sem del tega o dvorišču že napisala, ovadbo sem po grožnji lansko leto oddala pred novim letom in ovadila medijsko hišo (te pa nekako »prišparala za zdaj«), ki jo danes nagrajujejo za kriminal (omembo v ovadbi, pa so dobili že v prejšnjih ovadbah).  Po scenariju ponavljanja, ki naj bi me čisto osmešilo in »naj na vekomaj ne bi bila nič«, pa se je ta uradni del ponovil brez izsiljevanja … zaradi pričakovane ponovitve, ki so jo napovedali v lanskem letu … nisem ovadila tam zaposlenih ljudi prejšnje leto, ampak zdaj … neprijetno se je ponovno soočati z ljudmi, ki si jih ovadil, še posebej, če se »dela« scenarij, ki menda … kaj vem naj bi reševal. Pisanje je za potrjevanje, da nisem znorela. Poskrbim, da me vidijo vsaj nekajkrat na teden v javnosti. Kaj govorijo me ne zanimam. Na FB objavim še kako sliko, vse v potrditev. Torej se nenehno moram ukvarjati z ljudmi, ki imajo možnost priti do mene, so vpleteni, so napovedali, … zaradi konca po tem in nekako vsaj delnega obračuna z vpletenimi … sicer so predvidevali, da me s tem čisto osmešijo, čisto bi se osmešila sama, če bi se ubila, to so mi napovedali vedeževalci. Če se politika in mediji tolažijo in hranijo izključno z njimi, se menda lahko še jaz (glede na konkretno najavo in potrditev) za razliko, da nekako še vedno menim, da bi moral obstajati red v državi in ne eno stanje, ki je nenavadno in ga ne bi smelo biti.

Zaradi ločevanja pomembnosti od nepomembnosti naj povem, da sem vse morala vnaprej zvedeti in si nekako približno zapomniti, zato so moje poteze nekako vseeno premišljene, čeprav ne vem, kaj vse moram prestajati poleg napada. Mislim, da bi morala biti sveža in verjetno, še bolj odzivna kot tisti, ki furajo vse skupaj. Mislim, da si ne znajo predstavljati, kaj sem doživela in zaradi svinjarije ne bom popustila. Si še dovolijo in mislim, da sem v fazi, ko bi z lahkoto komu izmaličila obraz zaradi vse nesramnosti v pripravah, ker niso imeli privolitve in si dovolijo … to so nekako občutki, ki jih imam … odreagiranje pa je nekaj drugega. Preračunljivo taktiziranje, ko se zavestno zaradi vsega kar hočeš, usmeriš k dosegu cilja. Pot v letih, dolga in … še enkrat ne vem, kako sem lahko vse to preživela. Načrti, kako bodo ljudi, ki so preveč posegali v tuja življenja in se jih v prestolnici ne morejo rešiti drugače, kot da jih nekako vpletejo v vse skupaj, so verjetno nekje še v načrtu. Prav zgroženi pa so bili, ko so ljudje iz politike izvedeli, da imajo poton zaradi nadlegovanja in kriminala in so zaradi nesramnosti v prestolnico skušali povleči še tiste svoje, ki so jim na las podobni. S tem bi jim njihove namene preprečili, kar pa je načrt verjetno medijev, ki po tem ne želijo več toliko vandalstva saj je potrebno reševati in dvigovati raven življenja in ne državo ter ljudi tiščati v pregone in revščino. Še vedno se sprašujem, v kakšni državi živimo. Resnica, ki je resnica se nadleguje in preganja z ničvrednimi ljudmi in res lahko »poči«. Tam nekje ljudje, ki bi morali biti na strani zakonitosti in normalnega odnosa do človeka grozijo in mislijo, da si lahko privoščijo. Resnica o njih, da so ljudje dna, ki so jih zaposlili in nekaterim je celo uspelo ali mislijo, da jih imajo za zgledne državljane. Nihče, ki je vpleten ni zgleden državljan prej ničvreden in taki še razmišljajo, kako bodo naprej furali scenarij uničenja. Scenarij še vedno z ljudmi nekako vodi medijska hiša, ki bi morala dobiti po mojem kak … v hecu … bombni napad, da se bodo naučili olike in sami začutili pravi strah in ogroženost in ne samo, da življenjsko ogrožajo mene. Več let poleg vsega, kar doživljam in njihovega ne reševanja pri meni. Vse ostalo je svinjarija, ne pristajam, se mi fučka, kot se drugim zame. Verjetno je prva misel, kako bi mene … še delali ali naredili noro kljub priznanju o resničnosti napada … razmišljajo naj že enkrat, kako bodo uradno priznali in izplačali. Mene. Scenarij medijev je marsikaj tudi, da lahko lastnino, ki so jo z govoricami pripisali drugim, izplačala pa sama … tudi vse ostale laži … ja vržem v zrak, če bodo ljudje … Nora. Kaj si gredo, ko sem še vedno napadena in človeka se lahko označi, da je nor, če se ga ne poskuša ubiti ne pa … da vedo, da sem napadena ali me želijo čisto ponižati ali pa iščejo variante rešitve, kot v časih in sistemih, za katere smo že slišali. Pri nas je verjetno vse mogoče. Po večletnem kriminalu vpletenosti ljudi iz politike, policije, sodstva, tožilstva in medijev … je država greznica. Dvomov o resničnosti ni tudi zaradi potrditve. Še manj, ker ljudje sodelujejo dnevno. Razumem, da nihče ne sme stopiti predme s priznanjem in obljubo, da bodo pomagali, če tega ne mislijo. Prizadeta sem kot napadena, zlorabljena in mučena oseba, ki je predolgo izzvana zaradi napada in vsega dogajanja. Kaj sem doživela ne morem vsega povedati. Še grožnje za naprej pa … želim, da gredo stran od hčerke, želim, da medijska hiša prizna in uredi, da se me izplača. Ponižanje, da tiščijo ne vem kake ugodnosti hčeri, če bom mrtva (v preteklosti) je preveč, ker sem eno »pokopala« (nekatere celo skrbi, kje je pokopana, ne tu, da odgovorim, več mi ni treba pojasnjevati), ko sem hotela preprečiti. Mislim, da nisem imela … čisto nič od življenja in da si zaslužim rešitev. Z rešitvijo pa bom za hčer poskrbela sama. Mislim, da ne bo ven prišla čisto osrana, da se je spentljala z ljudmi, ki so me ubijali in mučili in bi jo s tem življenjsko zaznamovali, ker je že tako zaradi kriminala, ki sem ga doživela. Zato želim, da počasi pretrga vse stike z njimi, ker so povsod in se jih ne »da« rešiti kar takoj. Mislim, da so nas že dovolj osmešili, da ne potrebujem še tega. Delajo zavestno in verjetno z osladnostjo in prevelikimi ugodnostmi zanjo. Premlada, da bi doživela tisto, kar sem sama. Mislim pa, da me delajo besno in da … tisti izmaličila obraz, pride tudi tu zraven. Ne da želim, marsikaj sem doživela tudi veliko laži od ljudi, ki vse to delajo, kaj so in kako jih imajo radi, pa le vem, da jih res nihče ne mara in se bojim za njo, ker še ni dobila vsega, kar sem sama. Tudi, da mi ta gnoj še »doma« naprej dela sranje. Zdaj in ne želim jih za naprej.  Kaj in kakšni vem, pa sama še ne ve in tudi ne vem, če so ljudje realni in ji povedo resnico, ki je daleč od iluzije, ki so jo nekateri sposobni povedati naprej. Mislim, da si zaslužim vsaj nekaj let življenja, ne da bi mi pripravljali mučenje in smrt. Da bom živela varno in da se ne bom ukvarjala dnevno z nevarnostjo. Zato pisma s pozivom odgovornim v medijski hiši, kjer imam »znance« in oni vedo, saj se jih spominjam predvsem zaradi večletnih priprav, v katerih sem bila prisiljena sodelovati. Pisma so namenjena tudi »ostalim« da se zavedajo, da so odgovorni, saj so dovolili, da izvajajo kriminal v dolini. Prosim pa jih naj ne lažejo več, da sem »delala na tem«, da mi bodo to naredili, še manj, da sem privolila. Pripravljavci so delali tako, da je od dneva napada naprej vse narobe. Mislim še enkrat, da sem močna pa vendarle mi lahko poči in naredim kaj takega kar bi marsikdo že zdavnaj!!! Svinjarija za svinjarijo poleg vsega. Preveč sem delala in tudi sama spravila skupaj, da bi me zdaj mučili in ubili. Se ne dam!!! Še eno pojasnjevanje in očitke moje menda pre butaste glave … kar se jezikov tiče … ne kaj dosti in ne … zaradi prenosa misli in govora ter vsega pričakovanega ter svinjarije bi mi ob zelo dobrem znanju vsaj enega po napovedi vedeževalcev … bi znorela. Imam obljubo vseh treh odgovornih mož medijev iz preteklosti, katerim tedensko pošiljam pisma z isto vsebino, ki jo objavljam na spletu, da bodo za dogajanje v letih … da bodo na koncu rešili in me izplačali. Mislim, da ne, da so samo odgovorni zaradi obljube, so odgovorni zaradi napada za katerega vedo, da si ga ne bi smeli privoščiti in da ga nikoli nisem dovolila, čeprav so me z vsem laganjem izzivali in opozarjali že v preteklosti. Imam obljubo ljudi iz političnega vrha, da bodo rešili in izplačali (134 mio eur). Mislim, da je dovolj ljudi, ki so prisegli, da bodo rešili in na te naslavljam pisma … torej na žalost … predsednica vlade in predsednik države sta tudi osebi, ki sta mi obljubili, da bodo rešili s priznanjem meni in izplačali in ne bodo obljubljali drugim. Še enkrat po vsem ne sme biti pretežko. Vsega tega se ne da pozabiti in sami se tega zavedajo. Najdejo se sicer še ljudje verjetno, ki bi bili boljši … Mislim, da so razprave o primernosti tiste, ki sem jih predvsem premlevala sama. Kot tudi, da so mojim staršem povedali, da imajo dve hčerki in da bi jih morali obravnavati enakovredno. Nobeni ne bi smeli uničiti življenja in katerokoli dati na razpolago, da ji naredijo kaj takega. Menda sem imela zlato otroštvo zaradi medijev. Spomnim se obratno, saj so me že tam morili za naprej kaj mi bodo naredili in zaradi vsega sem sama hotela »tam z delom končati«. Mislim, da je bilo to zame prej slabo in da si nisem sama izbrala. Koristi pa prej drugi kot jaz. Znanstvo iz ljudmi iz politike je sicer pomenilo, da jih nekako sprejemam tako kot oni mene s pomilovanjem. Za mnogega človek s spoštovanjem, pri meni človek s preteklostjo in zgodovino, ki je sicer tam in ker vem kaj vse so si privoščili dvomim tudi o tem, kako mu je do tja uspelo. Dvom in vso njihovo zgodovino poznajo tudi ljudje okolice. Mislim pa, da se je nekako pojavilo vsesplošno zavedanje in seznanjenost, da je ta »politični tim« v povezavi s službami odgovornosti in varovanja ter zaščite človeških življenje »nepravi tim«. Korupcija, prikrivanje kriminala, sodelovanje pri izvajanju kriminala in pri šikaniranju ter pregonu? Kako zavestno peljejo vse skupaj v propad in nikakor v napredek mi je bilo nekako jasno že v preteklosti. Zaradi priprav se je vse skupaj nekako odvijalo z obrazložitvijo, kaj sledi. Ob vsem kar se dogaja pa lahko rečem, da je Slovenija v času, ko bo potrebno nekako zajadrati v drugo smer. Varnosti, majhnosti. Vse kaj drugega, kot se mi zdi, da je zdaj. Da nekako povem še vse, kar je bilo v času priprav. Mediji so pripravljali vse to, da privede do tega nekajletnega pisanja. Moje življenje so morali pred tem zagreniti in tam v nadaljevanju zaradi predvidenega ponuditi dosti več, da bom nekako vztrajala in preživela. Torej med »te« nazaj nikakor, ker … Pisanje naj bi si privoščila tudi zaradi znanstva z mnogimi iz političnih vrst. Vse so pripravili tako in ga načrtovali. Še enkrat ponavljam, da bi meni naredili veliko uslugo, če ne bi vsega tega morala doživeti in nikakor mi niso delali uslugo, da sem jih bila primorala spoznati zaradi tega spoznati. Nekako smo z nekaterimi vsaj nekaj časa bili enakovredni (z mnogimi se poznamo od otroštva). Zavedam se kaj sem doživela in da sem bila določena, zato se nisem postavljala med druge ljudi. Ljudem obrazložiti in pojasnjevati, da ob vsem, kar se pripravlja in je to kriminal ne moreš živeti tako z načrti o vključitvi med ljudi kot ostali. Jih imeti za prijatelje in dobre znance … prej obratno. Od teh ljudi nisem imela nobene koristi. Torej, če povem so mediji pripravljali projekt z namenom, da ta poskus privede do mojega pisanja in objavljanja v javnosti. Znanstvo z ljudmi iz politike pa je bilo namenjeno, da se jih ne bom bala in da bodo nekako tiho odobravali moje početje. Tudi scenarij konca z izplačilom ocenjene odškodnine so predvidevali in so mu bili naklonjeni predvsem zaradi njihovega ne ugleda po vsem kar si bodo dovolili. V vse skupaj so povlekli tudi ljudi iz doline in prav ti so nekako zavestno od otroštva naprej vlekli poteze in vplivali na moje odločanje in na miselnost. Pojavila se je sicer stran, ki je vse podpirala, prezirala moje življenje in podpirala nasilje in predvsem izplačilo denarja ljudem, ki bodo letali in pritiskali name. Niso se zavedali, da so te, ki so sodelovali in letali nerazumno poklicno povlekli navzgor in jim dali kruh in delo. Na to so pozabili. Po tem, ko so to dobili, so hoteli še več.

Stanje. Bolje je nekaj mesecev. Odtenke opažam in zaznavam. Mislim, da sem pod tem vseskozi videla drugače. Kot pri nizkem pritisku in slabšem vidu.  Ne morem več brati brez očal. Energija je naredila svoje. Torej +  prestrašena, življenjsko ogrožena že nekaj let in nikakor nora. Vse več je tudi drugih prestrašenih ljudi, ki se bojijo ljudi iz medijev in iz politike. Za sanacijo stanja je potrebna rešitev s popolnim prenehanjem (če bi imeli dober namen, bi lahko delali dobro in že zdavnaj zaključil, pa sem še vedno napadena in nikakor še ni konec) in izplačilom odškodnine 135 mio eur (ocena politike). Mislim, da je moja ne privolitev tista, ki prepoveduje. Tudi zakon in varnost državljanov.

Da si lahko medijska hiša od 18. aprila 2006 naprej brez dneva prekinitve vse skupaj privošči pa je … Mislim, da tako skoruptirane države in v podporo kriminalu še ni bilo v vsem svojem trajanju. Da je prav politika tista, ki vse to želi in preprečuje, da bi se reševalo. Kaj vidim sama, ko grem med ljudi kar tudi, ni tako malo. Pretresenost ljudi, ki so vpleteni in morajo letati. Mislim, da lahko čakam, da me odrešijo skrbi, da enkrat dobim tisto, kar mi pripada. Mir po vsem kar sem v življenju morala doživeti. Moja pisma so z namenom pisana in upam, da vendarle zaradi dogajanja in objavljanja najdejo pravo mesto. Tako kot bi morali dobiti medijska hiša tisto vkorakanje policije v njihovo hišo in razpoznavo kriminala … kot tudi, da bi tožilstvo že zdavnaj moralo posredovati, da gre policija v ta korak in da se vendarle vse zaključi z izplačilom odškodnine 135 mio eur. Kriminal mora biti obsojanja vreden in mislim, da je potrebno dati ljudem pravico, da svobodno živijo predvsem tako, da se jih javno ne muči in ne poskuša ubiti.

Z lepimi pozdravi do rešitve, Nataša Sternad, dipl.upr.org.