Odprto pismo 3

Posted by

PISMO – V VEDNOST; Poziv k rešitvi napada z energijo po uradni dolžnosti (od 18. april 2006 brez dneva prekinitve)

2. februar 2014 ob 9:45

(Posredovano – mediji, Vlada, Predsednik RS, ministrstva, stranke – 3.2.2014)

Tedensko dogajanje poleg pisanja je tedensko ali letno dogajanje. Mislim, da se dogodki nekako peljejo po »zgledu« prejšnjega za grožnjo, saj se je vsaj za koga končalo tragično, verjetno naj bi se letos zame. Tragedija se je zgodila pri meni že zdavnaj. Največja z dnem napada. To rešujem in tako kot marsikdo verjamem, da ne sme biti zaradi varnosti državljanov še večja po vsem večletnem zgroženju, kaj se gredo ljudje, ki vse to delajo. »Paranje živcev« je v ponavljanju za prerekanje, ki ga ni. Sodelujem pri tem tako v zavedanju, da je lahko slabo ali pa obratno. Brez … to se je pa že zgodilo, ker je temu namen … ali pa le kaj mi delaš … ! Kljub scenariju ne vem, kako se bo izteklo. Tako kot načrtujejo s smrtjo, ki je bila med napadalci torej tistimi, ki so si nedovoljeno privoščili ali … verjetno je ta smrt namenjena meni, ki me že “itak ubijajo več let” in zdaj menda še bolj zavzeto … smrt nekoga, ki je imel namen nekoga »ubiti« s sodelovanjem v projektu večletnega mučenja in z drugimi svinjarijo pripravljal vse življenje je pač povod še za večjo jezo in nikakor za misel, da si je pa menda vse skupaj predvsem zaradi vse svinjarije pa vendarle zaslužil. Ko bi le bilo tako in bi »kosilo« med slabimi torej med svinjami in ne med tistimi, ki so ok in so predvsem normalni ljudje. Dogajanje ima torej smisel. Vračam se nekako med ljudi, ki jih poznam zdaj to leto ponovno in oni vedo, kaj delajo. Ne da bi tako na znanstvo in vse dobro kar mi menda delajo podali ovadbo, kar ni pričakovati proti tem (sodelovanje!), ki so »zame napadalci« in bi bilo sigurno edino najbolje zame. Torej pomagajo pri pokopu. Mene. Lansko leto me menda niso srečali, pa vendarle le nekako namignem, da sem tu že bila. Se spomnim, čeprav o tem ne razmišljam. Nima takega pomena, kot ga vidijo v tem oni. Mislim, da … ja mera sarkazma in črnega humorja ter seveda neizmerne pripravljenosti in moje naklonjenosti za sodelovanje za “koristi ljudem, ki so manj”, saj jih imam ne zamerite za manjvredne ljudi. Zaradi doživetega naj povem, da je težko sedeti z ljudmi, ki so bili sposobni pripravljati mučenje in svinjarijo pri isti mizi, še manj delati, jih prenašati z navzočnostjo in vsak dan »vonjati«. Še bolj če ti kdo nekako omenja, kako naj bi vse skupaj zgledalo pred začetkom. Zato pri vsej svinjariji res marsikdo razmišlja, da bi se mi lahko »zrolalo«. Ali ker sem tja šla ponovno ali ker sem jih morala ponovno prenašati. Ustvarjalci projekta so skrbno izbrali ljudi, ki naj bi jih srečevala in ti ljudje v glavnini niso tisti, ki bi me zanimali kot ljudje že nasploh kaj šele, da so pobegnili temu, kar sem sama doživela, še manj, ker so ustvarjalci vsega skupaj. Torej so takšni, ki jih že tako po pogovoru in v miselnosti ne prenašam, ker nekako preveč posegajo z nasveti in dejanji v privatna tuja življenja, kar nikakor ne odobravam, saj tako moriti in nadlegovati ljudi kot so oni mene ni normalno za normalne ljudi. Marsikaj sem od ljudi, iz njihovih vrst doživela. Tudi že vsakodnevno nadlegovanje in prihodi na obisk v nepravem času so bili iz vrst vpletenih v času priprav, tako da verjeti nisem mogla, da jih ni bilo sram, ko sem nekako namignila, da naj ne prihajajo, potem povedala konkretno na glas, pa je na žalost bilo potrebno še to nekajkrat ponoviti. Na žalost ljudje, ki nimajo pameti in nimajo olike »imajo zelo malo za početi« in še manj »ljudi na razpolago«, da bi se z njimi pogovarjali, zato nadlegujejo tiste, za katere menijo, da jih lahko, ker jim okolica pripravlja kaj slabega in bi se jih morali bati. Večinoma so to ljudje z nasiljem, ki imajo “ljudi sebi enake ob sebi”, saj se tudi sami bojijo povratnih udarcev. Zato je vse v smer kakega podrejanja za meda … kaj vem kako varianto ali koristi, pripadnosti ali podrejanja za mojo hčer v prihodnosti, kjer naj bi menda razumela, da bi ji bilo tako dobro … brezsmiselno, saj sem od teh ljudi v času priprav dobila nasilno pripravljanje z mojim nenehnim zavračanjem, nasilje zaradi mojih poskusov, da preprečim in zdaj lahko rečem izsiljevanje, da se moram za te dobre ljudi tudi ubiti. Nikoli se ne bi in kakršnokoli povezavo z mojo hčerjo v prihodnosti in s temi ljudmi zavračam zaradi nasilja, ki sem ga sama doživela (tudi z lažmi) in predvsem zaradi kriminala, ki so si ga dovolili izvesti in »dovoliti brez moje privolitve«. Mislim, da se enkrat mora to končati in da je nekako nelagodno razmišljati o tem, da imajo morilci spet možnost, da hodijo in tolčejo po tistemu, ki so ga že tako prizadeli. Tudi njo! Nesmiselna dejanja, ki kradejo čas in voljo ljudem v naši državi veljajo več kot pravni red … in zavajajo ljudi in politiko, policijo in sodstvo, za katere vsaj mnogi vse več menijo, da bi bilo bolje, da ne bi zašli na to področje, saj so v škodo državi in ljudem v njej. Mislim, da predstavljajo sramoto svojega področja, in bi vsekakor bilo nujno, da se najde tisti profesionalski tim, ki bo pometel z vpletenimi na področju naprej policije, ki je pristojna za reševanje, potem politike in sodstva. Kaj vse sem doživela, kot klub norcev vsi letajo in mi kažejo sredinec pa tudi, če je to policijski avto in notri znanec. Menda zaradi pisanja, prej pa zaradi roganja in govoric. Vse skupaj je vsaj malce omililo javno objavljanje pisem. Vpleteni tudi v pregon in v šikaniranju zavedajoč, da sem po obnašanju dosti na višjem in bolj normalnem nivoju komuniciranja, kot je njihov in nekatere poznam od zgodnje mladosti, saj sem jih že takrat zavrnila. Po dolini sem »vaše visočanstvo« prav zaradi nemarnosti ljudi, ko so si dovolili vpletati mene v svinjarijo in me nadlegovati z ljudmi iz prostitucije ali ljudmi, ki imajo navade, kot sem jih omenila. Prostitutov, seksa v javnosti na javnih krajih in … teh ljudi … živih od nekdaj ne morem in oni mene ne. Zato je to kot roganje iz vsega, kar sem  … kot oseba … tudi vse skupaj, kar sem doživela. V pomoč sicer verjetno mojemu vztrajanju, da zdržim vse skupaj. Nesramnost je torej povod vsega kar sem bila sposobna prenesti! Zato vaše visočanstvo in vsa nesramnost. Mislim, da je to za norce in nemogoče ljudi. Za tiste s trezno in normalno glavo, za tiste, ki imajo gnus do takih ljudi, za žensko, ki je že enkrat predčasno rodila in hči ni preživela in kasneje bila pet let hormonsko zdravljena… in tudi, če bi hotela pa se mi obrača želodec, ne bi bila primerna za vso to svinjarijo … mislim, da so mi odžrli že tako vso veselje in vse kar sem imela rada, vse preprečili, pa bi morala prenašati še kup nagnusnih ljudi. Natolcevanje in laži, kako sem hotela koga iz medijev, da ne omenjam… Za tiste z glavo, pa jih najde vsak v opisu torej jih ne prenašam, najbolj zaradi njihovega sodelovanja pri vsem zaradi denarja. Mislim, da sem nekako povedala, da mi »ni manjkalo ljudi«. Tudi ne v redu in pametnih in takih, ki jih ni potegnila korist in so se od dogajanja odstranili. Tam je moja pot naprej ne med vpletenimi in nikakor ni povezana z ljudmi iz medijev. Zaradi besa v življenju sem tam delala konec za vekomaj. Mislim, da je vse skupaj že v preteklosti pred desetletji šlo predaleč. So obstajale še variante, kako butasta, pa grda, pa … a ja pa kradla je. Če bi verjemite, da bi jaz sigurno sedela ali karkoli že. Tisti izgovor, ki naj bi nekako prišel na seznam za primerno pa se nekako izniči zaradi prezgodnjih priprav že pred vstopom v OŠ ter govoric in nadlegovanja ljudi ob blizu in daleč. Vse to je verjetno potrebno za bes do ljudi in za tisti gnus, ko sediš pred nekom in se zaradi njega niti ne slečeš (gnusa). Vse umazano, zamazano, manjvredno. Laži in spomin na bolečine ter leta trpljenja naredijo svoje. Ne pustim, da se ga še bolj »nažrem« kot sem se ga že v preteklosti. Zaradi priprav takih ljudi na projekt, ki ga nisem dovolila sem sama imela v dolini veliko sramote. V času priprav s pripravljavci niso zavedali svoje sramote. Pomoč ljudi iz medijev in … je nekatere celo povzdignila, zaradi kakršnih koli razlogov. Torej so bili ti ljudje zame bolj tak tak, ne ravno primerni za njih pa že za nekatere zelo veliko. In tako se v tem tednu ponovno spopadam z vsem vnajprej napovedanim in že pred enim letom doživetim. Mislim, da se zdaj že jaz delam norce iz njih, ker jim še nekako ni jasno, da so sami troti in jaz normalna, čeprav je veliko ljudi jeznih na vso kramarijo, ki je iz tega nastala. Pripravljena so bila za prepir in povzročanje panike in tesnobe! Se mi fučka! Skušam nekako potlačiti in “se ne kaj dosti meniti za vse”. Dvom je samo, kaj bo, če ponovno sodelujem z napadom energije, jo bo več ali manj. Še vedno zaradi ne posega policije in odgovornih v vse skupaj ne verjamem v dobro … vse je predolgo in policija, kot da me »jebe v bučo« sodeluje in se »fura« z režanjem, spakovanjem, dvignjenim sredincem (ne enkrat) in namigi, kaj bi rada kura pač te pomagamo spravljat na drugi svet. Ko bi le koga od njih napadli in pokončali na dolgoleten in mučen način. Znanci iz politike in medijev, ki so povsod ne zaželeni le ne morejo biti tak ponos za opravičilo pri sodelovanju. Verjetno je vse sodelovanje in roganje posledica nezaupanja in ogorčenosti ljudi in verjetno za njih preglasnih govoric o resnici, ki obstaja. V kaj so jih povlekli in kako se ni dalo tega delati drugače ali pa preprečiti. Po vsem znanem in sovraštvu pa po pričakovanju naj se ne pričakuje več, da se bom za koga iz estrade ali politike ubila, ker se ne bi nikoli. Moja pot je varna in izbrala sem zaradi nevarnosti varno pot. Po tem, ko sem se spoznala z vpletenimi smo vsi nekako soglasno že v mladosti sklenili, da so poti različne in da mene ne mika nič od tega, kar imajo oni sami in delali konec za naprej. Mislim, da je smešno, da te nadlegujejo, če ti je folk nadležen ali pa si že marsikaj doživel in moraš prenašati ljudi, ki bi jim menda moral zavidati ali pa si želeti … pa jim ne. Poznam ljudi, ki jih najbolje opišem na način, kot sem ga slišala od zame gospe. Če bi imela izbiro in bi lahko bila še enkrat mlada mislim, da »ne bi šla« skozi vse nazaj. Mislim, da jo razumem, sebe pa še bolj. Spomini. Nič ni nemogoče. Izbrskali so še menda ja ta zadnjega, ki se ga naj bi spomnila. Verjetno je to scenarij varnosti, da se me ne poloti obup zaradi ljudi. Menim, da lahko rečem samo vračam … nazaj kar sem jo s tem dobila. Ne vidim nobenega, ki bi mi pomenil toliko, da bi spreminjala odločitev preživetja, ne bi se odpovedala denarju. Ne bi odpuščala. Mislim, da so eni razmišljali v oblaku.

Mislim, da iz tega ne pride samo to, da se mi bo še povečal gnus in obračal želodec, ampak rešitev. Ti ljudje so si dovolili preveč in jim nikoli ne bi odpustila. Nikoli se nismo zaradi tega kaj dosti marali, prej sovražili. To dokazuje tudi to, kar sem doživela. Zato moja zahteva po rešitvi s priznanjem in izplačilom odškodnine ostaja (mediji, država – 135 mio eur) ne mislim spreminjati odločitve. Še več menim, da se »ve«, kaj lahko naredi oseba, ki je več let mučena in medijska hiša, ki izvaja to svinjarijo se zaveda, da so krivci za nastalo situacijo, za moje mučenje, trpljenje, za leta napada, za vse, kar se dogaja v državi, saj je vpletena tudi politika in zelo veliko ljudi. Zaradi javnega kriminala in moje ne privolitve, vsega pritiska in preganjanja, kot da bi si lahko dovolili obstaja še večji bes. Zakaj niso našli nekoga, ki dovoli, ki živi tako kot ljudje medijev in naj ne nadlegujejo ljudi od otroštva naprej. Če pa je to nadlegovanje bilo z namenom, da oseba … jaz zdržim, saj bom prepričana in dovolj besna, preživim, se mi ne zmeša, pa naj me že nehajo nadlegovati in rešijo tako kot bi vsakdo hotel, in to z izplačilom ocenjene odškodnine, ki je nastala v političnih vrstah 135 mio eur.

Mislim, da sem več in ne manj in da takih ljudi, ki drugih ne nadlegujejo je vsekakor premalo, preveč pa vsekakor ljudi, ki pritiskajo, letajo, lažejo, preganjajo in delajo nekaj, za kar so meda popolnoma prepričani, da so si lahko privoščili. Vsekakor pa ne bo lepo, če se ne bo reševal na predviden način kot že povedano po scenariju z izplačilom odškodnine.

Z lepimi pozdravi do rešitve, Nataša Sternad, dipl.upr.org.