Odprto pismo 4

PISMO – V VEDNOST; Poziv k rešitvi napada z energijo po uradni dolžnosti (od 18. april 2006 brez dneva prekinitve)

25. januar 2014 ob 0:37

(Posredovano – mediji, Vlada, Predsednik RS, ministrstva, stranke – 27.1.2014)

Ponižanje za ponižanjem. In to od napadalcev, ki so zaradi napada v prestolnici dobili svoje ponižanje in predvsem oznako manjvrednih, ne-zaželenih ljudi, ki izvajajo kriminal in ga rešujejo samo s svinjarijami pri napadeni in mučeni osebi (meni; jih ni konca in nadlegujejo prav vse ter jim ponujajo koristi … torej … če ji boš posvetila, te nagradimo, da se manjša krog okrog mene; rešila se bom vseh; prijateljstvo in znanstvo z napadalci pomeni pri meni ne-zaželenost in manjvrednost in ni možnosti, da se lahko sploh pogovarjamo; brezpogojno razen za konec z denarjem; po vsem mučenju si zaslužijo …). Da ne govorim, da je veliko okolice okrog mene tiste, ki so »bili idejni nosilci« skupaj z mediji in ti so za koristi v teh letih »poskrkali« kar vse ljudi. Pametne, nespametne, predvsem pa neolikane idiote, ki tiščijo z glavo skozi zid. Napadalni, saj ob zavrnitvi niso iskali bolj primerne osebe, ki privoli, ampak z neresnico in spletkami lagali in napadali naprej, jaz pa brezmočno opazovala, saj jih je bilo iz leta v leto več. Scenarij je zaradi ljudi zašel v razne smeri. In tako so delali nekaj kar sama sploh pojma nimam in so tam pri meni ničvredni idioti, ki vztrajajo. Miselnost podeželskih ljudi je žal nesramnost, da si babnice pač želijo samo moških, tudi če ji je bilo ponujenih kakih 100 (znanih in manj znanih), da se za koga fenta, – da se ne bi -, ti jih skušajo nekako »ponuditi« še naslednjih 100 manj pametnih, manj lepih in še bolj brezveznih, da bi se pa menda za njih pognala čez … Že mladi mi je bilo jasno, ubila se za nobenega ne bom, če ali ko pride do tega, tisto za naprej pa prestavila izven meja … mislim, da jih tam ne bo toliko, če, pa so upam,… da so tu in da so zraven zdaj! Zase vem, kakšno življenje sem imela. Od svojih prvih spominov se spominjam samo, kako bom menda nemogoča, da oni to želijo in da za to hočejo denar. To je nekako šlo skupaj tudi z pretepanjem, saj sem tu v dolini že bila mala pred OŠ tista, ki bom ljudi »dol spravila«.  Zato jih nisem nikoli marala. Nič ali bi rada živela v miru, ali bom to dovolila … da mi tudi tako, kot vsem ostalim pripada življenje, staranje in … »penzija« ne pa po nadlegovanju in mučenju smrt … po tem, ko nisem imela nič od življenja. Od prvega do zadnjega. Kot žvat, k … pa jim je verjetno vsaj v večjih procentih bolje kot meni. Spremstvo ljudi od blizu in daleč, ki so že od mojega otroštva bili znanci in vsi za spletke in svinjarije, ki so v teh letih privedle do izjemnega mučenja ni zaobšlo tudi tistih, ki bi jih vsekakor moralo. Menda za koristi. Lahko bi menda, ko so me vsi podpirali in živeli osrečila s smrtjo. Pa je le to tisto kar, ni res. Laž je dober izgovor, vedno sem imela okrog sebe prelakomne ljudi, ki so iskali izgovor in dostikrat živeli na moj račun. Menda sem kar »tak delala« in so mi drugi prispevke plačevali. Nikjer, tam, kjer naj bi mi jih in so nekako morda bolj izpostavljeni sem bila odgovorna oseba s temu primerno plačo, ki jo je lahko vesel vsak z visoko izobrazbo. Čeprav je takrat še nisem imela(visoko izobrazbo), pa vendarle sem imela kvalitete, za plačo, čeprav so kasneje za potrebe teh let skušali vse »osrati«. Če delaš z ljudmi je miselnost, besede, obnašanje in normalno dojemanje ljudi in sveta vredno svoje cene. V letih obtoževanja in moje primernosti je vse potrebno. Tudi takšno pojasnjevanje. Obnašanje, miselnost in prave besede najdejo pravo mesto, če delaš med ljudmi, mučenje in sodelovanje pri pripravah pri naklepnem umoru pa tudi (?). Veliko pozornosti ima moj stanovanjski kredit, ki sem ga že zdavnaj izplačala, kot tudi kredit, s katerim sem izplačala bivšega partnerja. S svojim denarjem. Niti en obrok mi ni plačal nihče drug. Za noben kredit. Pogodba in še enkrat so vsi, ki so imeli dosti za povedati iskali opravičilo za svojo navzočnost. »Mala« v nekaj letih sem v medijih zaslužila kar dovolj, da so starši dozidali tretjino hiše in zaradi tega so morali menda podpisati na socialni, ker sem bila mladoletna, da mi bodo kasneje dali »pisati hišo«. Imam pogodbo. Dvosobno novo stanovanje sem vložila v hišo, katere kredite sem sama izplačala. Ne starši in ne partner. Bila sem po plači dosti nad njimi. Če ne ješ dosti, ne piješ, ne kadiš … in delaš recimo še med porodniško takrat, ko bi moral … in se nekako ukvarjaš s tem, kdo …. si priden, ko pride do kriminala pa len do amena. Za travnik, ki sem ga zdaj prodala sem kot otrok nosila drva, hodila krompir pobirat in delala druščino stricu in »starim staršem« (zelo veliko in rada, tam sem vsak dan »prebrala« delo, ki so ga že takrat prejemali). Sama ne skupaj z drugimi. In danes se menda z dejanji (saj veste dejanja) »da« izbrisati vsa ta leta, ko sem sama tja hodila, ne na silo, ker sem jih imela rada in so mi travnik zaradi tega, ker so tudi oni imeli mene radi, podarili. Kot hči mizarja sem ja … pomagala sama žagati in šlajfati očetu, pa štrihati in v teh letih ob vsem času, ki sem ga imela sem sama lepo prebarvala celo veliko stanovanje. Lepo. Kaj češ kar znaš ne pozabiš, pri vseh spletkah in vsem hudem, kar sem doživela, pa je vse tako kot je … kar se Janezek nauči to Janezek zna. In ob vsem tem, ko sem živela moram prenašati nesramnost, kdo mi je kaj v preteklosti plačeval … pa jih ne bi smešila, jih pa še bom. Poleg kriminala še nešteto laži. Primerne za bes. Pojasnjevanje se mi zdi manj smešno, ko se spomnim, da se celo politika v javnosti ukvarja, kdo je komu kavo plačal in to iz svojega žepa. Pa naj bo še pri meni. Glede, da sem ženska in da sem napadena imam toliko vprašanj, zakaj, da jih je vsaj nekaj potrebno odpraviti. Nesramnosti, ko tudi kak od bližnjih ki je v preteklosti pripravljal in sodeloval brez moje privolitve poskrbel, da mi je rekel, da naj se ubijem … pomisli na hčer. Ne vem kaj bi lahko bilo to dobrega, ob vsem kar vem prej obratno! Prej, da bodo s tem vse sorodstvo osmešili, kako nemogoči ljudje so, da nimajo normalnih odnosov, kar seveda niso normalni, če so vpleteni, tako kot normalni ljudje. Name ni nikoli nihče pomislil od rojstva, da me bodo mučili in poskušali ubiti, da bom trpela samo, kaj morajo delati da mi uničijo življenje in da bodo dobili denar, ne da bi me študirali… Mislim, da sem dosti boljša mati od svojih staršev, ki niso preprečili kriminala. Kot mučena sem prva in prva za izplačilo odškodnine. Če mi skuša kdo to odvzeti, sem zmožna vsega! Po vsem žrtvovanju, ki je bilo nasilno, ne grem še v prostovoljno, da se ubijem za ljudi, ki naj bi dobili denar. Predvsem jih ne maram in jih nikoli nisem … Zaradi strahu pred ljudmi sem hotela proč in preprečiti z dokaj vplivno osebo, če bi mi uspelo. Pa se je na žalost izteklo slabo in sem predčasno rodila. V srednji šoli. Ne bom povedala, kaj sem vse doživela zaradi teh ljudi, ki so nenehno planirali mučenje, umor in za njih denar. Lahko le rečem svinje lažnive in smrdljivci umazani! Za vami zapiram vrata za vekomaj. Da so se ukvarjali s spletkami tudi tam, ko ni treba in … saj veste, da se mučenje ne pozabi. Meni naj bi oporekali nesočustvovanje pri virozi, ko so mene že nekaj let mučili in to … manjvredni, ki so planirali vse to.  Vedno se najde kdo, ki govori, dela, odreagira in sočustvuje nerazumno. Tega je bilo ogromno. Torej sem ob vsem na prvem mestu jaz, ki sem napadena in mučena s prihodnostjo, ker nikoli nisem imela življenja in nikoli nisem v nič od tega privolila. To so mi povedali tudi drugi s pametjo, tudi z vedeževalci sem se ukvarjala. Da sodelujejo brez privolitve, nimate kaj drugega kot vztrajati, samo najbolj ničvredni si vzamejo to pravico in samo vi ste tista, ki ste toliko izgubila, zato ste prva pri vsem skupaj, v podporo pa vam je varnost državljanov in pravna država. Hčeri sem že povedala, da bova bolj težko shajali, če se bo družila z ljudmi, ki sodelujejo in ti imajo starše, ki so vpleteni že od moje mladosti. Vsega se ne da preprečiti. Vse se preživi. Kriminala ne moreš pozabiti. Še maj odpustiti. Posledice pa so … jočem ko pomislim, kaj sem doživela zaradi neumnih, nemogočih, lažnivih,… ljudi, ki se jih spomnim iz mladosti in so se čisto osmešili kot ljudje, pa nekateri so danes pa še vedno tisti troti, ki rijejo v vsak drek in z glavo skozi zid. Za napredek, pa ekstreme, pa tam morajo biti tudi, če nekoga mučijo in poskušajo ubiti. Le kakšni ljudje drvijo v kriminal. In kakšnemu se menda lahko to naredi. Da pomagam tistim, ki si ne znajo odgovoriti. Nobenemu. Še posebej ne tistemu, ki so mu glave preprečile, da bi tudi sam postal glava, ker bi lahko bila. Pregon po pedagoškem faksu je bil druga izbira po prvi, kjer sem sprožila tak naval ogorčenja, kaj si grem, ko sem mlada bila noseča, da bi preprečila … ja na žalost tudi med tistimi, ki so danes v politiki zelo visoko in sem imela nekako zaščito v njem (moškem) vsaj nekaj časa, da si niso še več privoščili. Ni jih tako motila moja nosečnost in da je sam bil v hrvaški politiki, ampak, da bi rada vse preprečila. Prva izbira študija pa je bil študij matematike, magisterij in poučevanje na srednji šoli. Po vedeževanju izvedljivo in dosegljivo in je bilo do moje prve nosečnosti in štale, ki sem jo s tem imela. Ne bi o vsem običajnem, kar je bilo, saj je bilo toliko ljudi ogroženih, da ne bo prišlo do tega, da … ne bi še enkrat o vseh svinjarijah, ki sem jih morala doživeti. Kaj je bilo in da ni bila krivda premalo pameti, le … ljudje z interesi, ki so me spremljali skozi življenje. In tisti, ki so poskrbeli za brce, pesti, pretepe in brce so poskrbeli za zelo veliko laži. In tisti danes glasno zatrjujejo, da jim ni treba reševati, da ni skrbi, ker sem bila menda gnoj? Tudi gnoju se ne dela tako. Če bi bila, pa bi bila verjetno za potrebe projekta neuporabna, ker bi bila preveč nevarna za ves trud, ki so ga želeli. Po nasvetih vedeževalcev (in dogovoru z ljudmi medijev in politike) sem morala celo v ustanovitev d.o.o. in zato mi tudi kaj drugega kot … ne bi pomagalo, pa tudi čas in vsega je bilo škoda, saj sem morala v teh letih narediti marsikaj na silo, ker … nikakor nisem imela miru. Treba je bilo vcepiti resnost, vzdržljivost, kondicijo, samozavest, hitrost, navade, spoznati veliko ljudi in pot do tega je bila nasilna. Doživeti šoke in pretrese. Vse je ljudi povleklo ja kaj je in kakšna sem, saj je z njihove strani bilo vse kristalno jasno. Ja tu delat, pa potem boš počasi slabo delala, da bodo lahko rekli, da si nora, potem bo pa to to. Prostovoljno, zavestno, načrtno. V pričakovanju, da rešujem in rešim ter zdržim sem delala vse tisto, kar me reši. Torej sem garala. Molčala (tudi to je včasih garanje) zaradi množice vpletenih in njihove »pomembnosti« v kateri so se videli marsikateri in je za nekatere bila tako pomembna, da so si privoščili bistveno preveč. Vandalsko napadalno obnašanje zaradi seveda znanstva v politiki in medijih, ki išče take ljudi, ki jih ni sram nasilja in sramote, ko koga preganjajo, nadlegujejo, ali širijo zelo velike neresnice o tem. Torej je moje življenje verjetno zaradi sorodstva, ki je bil v vrhu v medijih, mojega dela v medijih kot otrok in kasnejšega nadlegovanja ljudi iz politike in medijev … bilo obsojeno na vse to, kar sem doživela. Za projekt, ki naj bi nekaj časa trajal in ki bo sicer potonil marsikoga, čisto dobesedno izločil od ljudi zaradi vsega nasilja, ki so ga nekateri želeli v nekaj letih, pa ne čisto odstranil od ljudi ali jih celo poslal v zapor. Vse lepo in prav, če ne bi v vse povlekli preveč ljudi, z interesi in željami po denarju in vzponu in je vse skupaj postalo skorajda neobvladljivo. Kako bodo reševali. Ko bo trajalo toliko let, da ne bodo morali več reči, da je trajalo prekratko, da bi lahko reševali, bodo nekako spoznali, da je nujno … reševanje. Saj že več kot dve leti pišem na ministrstva in stranke. Tudi v medije predvsem na naslove izvajalcev napada. In za pisanje ter pogovarjanje, ki je moralo biti tudi pod napadom, kot tudi delo so rabili pametno osebo s kilometrino v pogovarjanju in ne čisto z omejeno miselnostjo. Za sodelujoče ne morem reči tega. Osebo s kilogrami v knjigah. In za vse laži, psovke in neresnice sem še posebej globoko pretresena in ponižana pri vsem, kar pomeni energija in po vsem nadlegovanju. Pod tem naj mi ne bi zašpilalo po domače. Posledice energije bom imela … vrtoglavice dokler traja, slabosti, … vse kar lahko naredi tesnoba, posledice trajanja in hkrati zavedanja, kaj se dogaja. Po vedeževanju ne bom »ven prišla nora«, če preživim. Verjetno je to velik procent odločitve! V govoricah pa se ven ne vidim od tablet in od zdravljenja za živce že v preteklosti! Če si v življenju nekako vedno pet minut do obračanja želodca, ko moraš koga poslušati ali pa ponovno videti se spopadaš  s slabostjo in vsem slabim počutjem bolj vztrajno, saj jim ne odpustiš vsega, kar doživljaš in kar si že. Seveda ob popolnem zavedanju kaj je bilo v preteklosti, koliko najav in nadlegovanja, ki seveda zavračajo vsako nesigurnost ali je to resnica ali ne. Danes sem ponovno klicala na sedež napadalca. Mislim, da se bom nekako skušala utaboriti tam pri njih v avli, če me ne bodo sprejeli na razgovor s priznanjem in seveda s predvideno ponudbo z izplačilom odškodnine, ki naj ne bi veliko odstopala od ocene 135 mio eur, ki jo je podala politika. Morda me celo naženejo ali pa tudi »ubijejo«, tudi policijo naj pokličejo, ker jih jaz napadam! …, da jih ne bom menda nadlegovala po tem, ko oni mene nadlegujejo skorajda 8 let z energijo in vsakodnevnim nadzorom, pregonom in izsiljevanjem. Svinjsko grdo. Menda me prijavijo. Še ena svinjarija. Na policiji imajo mojo ovadbo hiša in osebe tam zaposlene že nekaj časa. Jaz nadlegujem, ko oni mene zlorabljajo in poskušajo ubiti??????????? Na kriminal in da se te posluša ubiti pa menda ja lahko opozarjaš. Kako se počutim. Kot da si lahko politika, mediji in ljudje v okolici s policijo, ki sodeluje privoščijo, da človeka mučijo in poskušajo ubiti za denar.  Tudi zdaj, ko kažejo svoj jokajoči glas, ker so predvsem zabredli in so nezaželeni kot kriminalci. V prestolnici je veliko ljudi in veliko obtožb ter predvsem odvisnosti v sorazmerju s kriminalnim dejanjem. Gnusijo se mi vsi od prvega do zadnjega vpletenega. Še vedno sem pod tem. Kakšne dni že skoraj v redu, potem spet nazaj! Ne zaupam. Mislim, da gre prepočasi na bolje. Kot da bi se bali, da bom čisto ven iz tega, kaj bo potem z njimi, ko me ne bodo več mučili s tem. Zame je še vedno poskus umora, pri katerem mnogi z veseljem sodelujejo, že vsa leta. Počutje. Nisem več tako zategla v mišicah, tudi če mi dodajo nazaj energijo in me recimo pečejo ličnice, gležnji, kolena, tam čutim pritisk, včasih bolečine. Nekako so prenehali usmerjati v prsni koš in umetno sprožati pritisk tam. Sem pa na blizu že skorajda slepa. V enem letu, ne moreš verjeti. res nisem mlada, pa vendarle si vsega mučenja in svinjarij nisem zaslužila. Nadlegovanje v primerjavi z njihovim, ki je zame kriminalen napad s slabostmi, bolečinami, vrtoglavicami, prestavljanjem in delanjem poskusov na mojem telesu, s prenosom misli na daljavo, ki pri meni uspeva in je govor … od njih do mojega razumevanja, ki je očiten, kot da nekdo stoji tik ob tebi in ti govori … nenehno … menda sem bebava … zgledam vsaj za tiste, ki se jim slabo godi … kdo ne bi bil, če bi mu vseskozi nekdo govoril o spominih, ali se koga spomni, kaj ti je rekel, kje si ga spoznal, kaj sta se pogovarjala, tisto kaj ti je, kdo grozil, še bolj … še boljši spomini, ki … in to je tudi nasilje ob vsem. Dvojno garanje in seveda tudi nekaj utrujenosti. V nekaj pismih nazaj sem napisala, da je malo bolje in saj se bom komaj najedla in naspala. Zdaj je na vrsti okolica, ki jo spet lahko nazaj opazujem v malo širšem radiju. 9 let dela v turizmu mi je prineslo veliko pogovarjanja z bolj dojemljivimi, boj razgledanimi ljudmi, ki so bili tam. Ker smo izhajali predvsem iz tega, da si je potrebno za ljudi čas vzeti, … ob upadanju turizma … ljudje so vse kaj drugega, kot sem doživela z vpletenimi. In to doživetje je tako nizkotno, ponižujoče in razvrednoti ljudi v dolini. Kot ljudje brez kulture, olike in omike. Kot neandertalci, ki so jih poslali med ljudi, da na hitro pridejo do denarja pred tem pa jih niso leta in leta dolgo učili miselnosti, pravil, olike … in so šli denar delat na način, ki ga znajo. Neandertalski način. Vsega nisem dovolila in prav nikogar nimam tako rada, da bi popuščala. Smeti, zame morilci, ki so dovolile so hotele, da se ubijem za hčer, kjer »oče« sodeluje in pravim, da ima neprave gene. Ne nikakor ne mislim. Mene od rojstva čaka smrt in nenehno nadlegovanje zdaj pa hočem rešitev za vse prepogoltne za denar … in denar, ki mi po vsem upravičeno pripada. Po vedeževanju ne smem popustiti, ker moram misliti nase, kot napadeno osebo, vsem ostalim gre bolje in ne rabijo reševanja. Za vse, ki pa sodelujejo in seveda vedo, da sodelujejo brez moje privolitve pa naj povem, da jih je potrebno naučiti olike in omike ter naj ne nadlegujejo ljudi, ki so imeli v življenju veliko nesrečo, da so privekali na svet med nepravimi ljudmi, ki so imeli velike načrte zase in za denar, ki so se jih nekateri tam bolj od daleč ustrašili tako podli in nesramni so bili in so vse skupaj postavili pod vprašaj. Veliko sem slišala o preproščini, pa pameti, pa poštenosti od tudi ljudi, ki ne moreš verjeti, … ki sodelujejo. Mislim, da to ni oznaka vpletenih pri večletnem mučenju in kriminalu in veliko ljudi že leta s posmehom gleda na menda prepoštene, predobre in prepridne ljudi, ki so garali jaz pa lenarila skozi življenje? Pridnost in poštenost resnica in pravica ni iz logov vpletenih in jo bom morala iskati … (taki se ne ukvarjajo s kriminalom) zato sem in se nisem ukvarjala z ljudmi, ki so ob vsaki besedi zaradi sramote ne samo zardeli, tudi zajokal se skorajda kdo, ko so dobili posledice neizmerne svinjarije.

Poziv vsem sodelujočim na naslovih ministrstev, strank, medijev … ostaja. Pri rešitvi s priznanjem in izplačilom odškodnine. Jaz pa čakati na rešitev saj mi kaj drugea kot potrpežljivost pri vseh spletkah in svinjarijah ne ostaja, čeprav bi mi kdo ob vseh mukah še očital menda, da sem lena pa neuspešna … ob potonu toliko ljudi politike in medijev je ne samo nespametno nemogoče nespametno hiteti. Sredstvo hitrosti pa je tudi eno izsiljevanje kljub scenariju, za katerega ne vem, če ne gre spet v smer ubiti. Naj povem za vse, ki se tolažijo, da osem let napada je pa le preveč časa, da ne bi mogli že zdavnaj rešiti! Ob napovedanem scenariju, da menda rešujejo in sem mrtva … potem sploh ne rešujejo in ubijajo … ne vem, kje so z rešitvijo … zelo grdo, podlo, zločinsko in nesprejemljivo za državo. Spomini in dejanja, ki so pripravljena so del tega obdobja po enem letu … ko so se izvedla in se je zgodil samomor vpletenega od samega začetka … seveda za sodelovanje pri mučenju denar in nagrado za letanje in garanje kljub temu, da je sodeloval pri mučenju rečem znanke … ja dejanja si sledijo po zaporedju kot lansko leto v smer … da mene ubijejo, ker samomora ne bi mogla nikoli narediti. Toliko o reševanju. Po izsiljevanju, ki ni bilo eno in osamljeno. Spomini. Ne želim se obremenjevati, kaj je bilo in kaj ne. Mimogrede omenim. Ne ukvarjam se s premlevanjem. Pod tem je skorajda nemogoče, da usmerjaš misli drugam, kot gre govor. Pa vendarle. Vse navade ostajajo. Vsi uležani spomini, ki jih imam veliko. Vse, kaj moram in kaj se mora narediti, samo malenkosti za malo pozabiš. Po pripravah … ko sem letala po morju sem za nekaj malega pozabila, da sem pod tem tu že bila, vem pa, da sem v tem kraju bila že … velikokrat. Zardi spominov in obremenjevanja z ljudmi in lokacijami sem del panike s spomini nekako … pozdravila s komercialo. Če enkrat letaš naokrog, že tako včasih, kaj pozabiš. V letu trajanja, šoka, opazovanja vsega, truda, da se preveč z vsem ne obremenjuješ pa to postane še manj pomembno. Nekako sodelujem. V preteklih mesecih me je bolečina, pekoča, kot sem jo prej opisala opozorila, da se nekaj ponavlja. In kaj bi imela, če bi se zelo razburila ali skušala dokazati. Verjetno prerekanje. Naj bo. Da pa dobri ljudje in znanci peljejo dogajanje v smer, da me ubijejo in so jim dejanja v opravičilo pa se ve. Pa kdo vse. Tudi ljudje z menda čisto preteklostjo in zmotnim mišljenjem, da so brezpogojno fajni letajo za smrtjo z dejanji naokoli. Take bi takoj pognala, kot že … zdravnike, profesorje, sodnike še bolj, … Po navadi pa njihovo začudenje, da so si menda lahko privoščili. Ljudje ne marajo ljudi, ki menijo, da so več, če so zaradi pričakovanja, da bodo delali v skladu s svojim položajem dosti manj od vseh normalnih ljudi, ki jim lahko zaupaš, da se v miru usedeš z njimi brez namenov in vsega sranja, ki ga radi peljejo brez konca. Dejanja jih ne bodo oprala krivde. Bodo ostala in se jih ne da izbrisati. Ostalo pa bo sodelovanje pri dolgoletnem mučenju. Kar pa se same odgovornosti tiče pa. Odgovornost za preteklost v času priprav je del odgovornosti, ki se je spominjam in se je spominjajo tudi izvajalci zaposleni in vodilni v medijski hiši, katerim tedensko pošiljam pismo z odškodninskim zahtevkom ter seveda pozivom o priznanju in prenehanju napadanja.   Odgovornost za leta napada od dneva začetka naprej je odgovornost za napad z odškodnino v mio eur (135 mio eur)  zaradi nedovoljenega posega z energijo v moje telo in delanje poskusov za dosežke medijev. In še … prepoved ponovnega napadanja, po tem, ko se stvari končajo in izplačajo.

Z vsem spoštovanjem, dokler ne privede do rešitve, še pišem, Nataša Sternad, dipl.upr.org.