Zemlja se je tekom njene zgodovine v nekih dobah neprestano ohlajala in segrevala, kar je posledica spreminjanja Sončne toplote. Tako je Zemlja že od njenega nastanka neprestano razpeta med ledene in toplejše dobe, ki trajajo okoli 100 000 let. Med obdobji so razlike povprečne svetovne temperature lahko od 4 pa do 7 stopinj Celzija.
Postopni premik Zemljine osi je povzročil spremembo tega kje in koliko Sončne svetlobe pade na Severno poloblo. Zaradi manjšega porasta v količini Sončnega sevanja na večino kopnega, se je Zemlja začela segrevati. V prehodu iz ledene v toplejše obdobje je prišlo do velikih sprememb v obliki površja planeta. Debele ledena plasti na območji zdajšnje Severne Amerike, Evrope in Azije so se skrčile, kar je vodilo do nastajanja rjave prsti in površja, ki je vpijala Sončno toploto in s tem pripomogla k segrevanju Zemlje. Oceani in vodovja so se segrela in zato začela izločati ogljikov dioksid in metan, ki sta kot toplogredna plina tudi pripomogla k segrevanju. Ko pa se je Zemljina os spet premaknila in s tem Severno poloblo obrnila stran od Sonca, je spet prišlo do ledene dobe. Vsi ti procesi so razlog, da se je temperatura Zemlje spreminjala vsakih 100 000 let. (Herring, 2014)
