Pri vojni gre najprej za spor med političnimi strankami. Ta se razširi na oboroženo nasilje in napade na nasprotno stran. Vojne vedno terjajo veliko žrtev in običajno temeljijo na dejanjih enega posameznika na visokem položaju, ali pa skupine, ki se poskuša upreti neki predolgo uveljavljeni družbeni postavitvi ali zatiranju pravic.
Vojne se dogajajo že od začetka človeštva. Vedno namreč prihaja do velikih nesoglasji. Najbolj poznani sta gotovo prva in druga svetovna vojna. V prvi svetovni vojni naj bi umrlo med šest in trinajst milijonov vojakov (Urad vlade za komuniciranje), v drugi svetovni vojni pa je umrlo kar preko 72 milijonov vojakov in civilistov. (World War 2 Statistics)
Vojne torej neposredno in množično terjajo veliko preveč žrtev. Če bi se začela tretja svetovna vojna, bi ta lahko glede na hitrost razvoja orožja, terjala precej več žrtev, kot katerakoli vojna v zgodovini. Zaradi nuklearnega orožja imamo namreč možnost, da našo vrsto iztrebimo kar sami. Glede na to dejsvo pa ni ravno spodbudno slišati, da se v svetu odvija precej vojn in da se odnosi med državami ne izboljšujejo. (Podjed, 2020)
“Še nikoli nismo bili tako blizu tretje svetovne vojne kot jedrske vojne kot je to sedaj,” je atentat Združenih držav Amerike na iranskega generala Solemanija ocenila nekdanja obrambne ministrica, dr. Ljubica Jelušič. Kot posledica konflikta je Iran odstopil od jedrskega sporazuma in ZDA napovedal povračilne ukrepe. To je sprožilo precej panike po celem svetu, strokovnjaki pa mirijo, da je kljub napetosti situacije govor o svetovni vojni pretiravanje. (S. H. H., 2020)
Kljub temu, da se nam morda zdi, da v tem hipu na svetu ni nobene večje vojne temu ni tako. Prav v tem trenutku se po vsem svetu odvijajo spopadi in bitke. Vojna žarišča so povsod: v Siriji, Mehiki, Venezueli, Maliju, v Nigeriji, Libiji, Centralnoafriški republiki, Demokratični republiki Kongo, v Ukrajini, Južnem Sudanu, Egiptu, Somaliji, Jemnu, Severni Koreji, Pakistanu, Afganistanu, Iraku, Turčiji…
Slika 7: Aktualna vojna žarišča po svetu
Vir: https://www.cfr.org/interactive/global-conflict-tracker?category=us (28. 2. 2020)
Skrb vzbujajoče je, da o teh vojnah večina ne ve prav veliko, kljub temu da terjajo ogromno žrtev in povzročijo ogromno migrantov, prebežnikov in iskalcev azila. V Afganistanu je recimo tekom avgusta 2019 umrlo kar 2 307 ljudi, kar je povprečno 74 civilistov na dan. (BBC, 2019; Global conflict tracker, 2020)